Če razmišljate o prenovi ogrevalnega sistema na drva, boste hitro naleteli na dve vrsti naprav: klasične kotle na drva in uplinjevalne kotle na drva. Na prvi pogled delujejo podobno – v obeh kurimo polena in z energijo ogrevamo hišo. V resnici pa gre za precej različno tehnologijo.
Razlike vplivajo predvsem na učinkovitost, porabo lesa, emisije in način delovanja sistema. Spodaj predstavljamo ključne razlike, ki jih je dobro poznati pred izbiro novega ogrevalnega sistema.
Pri klasičnih kotlih drva gorijo neposredno. Ogenj segreva kotel, dimni plini pa potujejo skozi kotel in nato v dimnik.
Pri uplinjevalnih kotlih pa proces poteka drugače. Zaradi nadzorovanega dovoda zraka in podtlaka se iz lesa najprej sprosti lesni plin, ki nato zgori v posebni komori. Ta proces omogoča bolj popolno izgorevanje in več izkoriščene energije iz iste količine lesa.
Rezultat je bolj stabilno izgorevanje, več toplote iz iste količine goriva in bistveno manj dimnih plinov.
Klasični kotli imajo precej enostavno konstrukcijo. Drva gorijo v kurišču, toplota pa se prenaša na vodo v kotlu, ki ogreva radiatorje ali talno gretje.
Uplinjevalni kotli so tehnološko naprednejši. Vgrajen imajo ventilator za prisilni vlek, ki usmerja proces zgorevanja in zagotavlja optimalno mešanje zraka in plinov. Zaradi tega lahko toplota potuje skozi večji del toplotnih izmenjevalcev, kar poveča učinkovitost sistema.
Največja razlika med obema sistemoma je prav učinkovitost zgorevanja.
Pri uplinjevalnih kotlih je izkoristek običajno 20–30 % višji, emisije pa so lahko tudi 100–500-krat nižje kot pri klasičnih kotlih.
Zato so takšni kotli tudi v skladu z evropskimi okoljskimi standardi in pogosto omogočajo pridobitev subvencij za ogrevanje na biomaso.
To pomeni manj porabljenega lesa, nižje stroške ogrevanja in bistveno manjši vpliv na okolje.
Pri starejših klasičnih kotlih hranilnik toplote običajno ni bil del sistema. Toplota, ki jo je kotel proizvedel, se je morala porabiti takoj – pogosto pa se je del energije preprosto izgubil.
Pri uplinjevalnih kotlih je hranilnik toplote skoraj nujen del sistema. Ker kotel proizvede več energije naenkrat, se presežna toplota shrani v hranilniku in se uporablja kasneje, ko jo ogrevalni sistem potrebuje.
Prednosti hranilnika:
Sodobni sistemi ogrevanja na biomaso vključujejo tudi napredno krmiljenje.
Elektronika upravlja kdaj se toplota shranjuje v hranilnik, kdaj se energija vrača v ogrevalni sistem, kakšna je temperatura vode za talno gretje ali radiatorje.
Zaradi tega je delovanje sistema veliko bolj učinkovito in udobno za uporabnika.
Če imate doma starejši kotel na drva, ki porabi veliko goriva, proizvaja veliko izpustov ali zahteva pogosto čiščenje, potem je prenova ogrevalnega sistema z novejšim kotlom na biomaso dobra investicija, kajti sodobne tehnologije Hargassner omogočajo višji izkoristek, več udobja in nižje emisije.
Če razmišljate o menjavi ogrevalnega sistema nas kontaktirajte. Z veseljem vam pomagamo oceniti stanje obstoječega sistema, izbrati ustrezno rešitev in pripraviti optimalen sistem za ogrevanje na biomaso za vaš objekt.
